2013
Izdajanje računov v letu 2013 – ZDDV-1
Beti Škofič / 0 Comments /KDO IZDA RAČUN?
- dobavitelj/izvajalec ali v njegovem imenu kupec blaga/prejemnik storitev ali tretja oseba.
Kadar v imenu dobavitelja račun izda kupec blaga oziroma naročnik storitev govorimo o samofakturiranju ali v angleško “self-billing”.
Pogoji za samofakturiranje so naslednji:
- oba se o tem predhodno dogovorita (pred začetkom izdajanja računov. Dogovor je potrebno dokazati, zato se priporoča v pisni obliki),
- oba se dogovorita o načinu sprejema vsakega računa s strani davčnega zavezanca,
- kupec blaga ali naročnik storitev mora na računu navesti, da ga izdaja v imenu in za račun davčnega zavezanca, ki mu je dobavil blago ali opravil storitev.
ROK ZA IZDAJO RAČUNA
1. opravljanje dobav blaga v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena ZDDV-1, ki sledi pravilom za nastanek obveznosti obračuna DDV
2. opravljanje storitev, za katere je DDV dolžan plačati naročnik storitev,
je najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je nastal obdavčjivi dogodek.
Obdavčljivi dogodek pri dobavi blaga in pri izvajanju storitev nastane takrat, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene. Velja pa isti trenutek tako za dobavitelja blaga oziroma izvajalca storitev kot za kupca blaga oziroma naročnika storitev.
NOVE KLAVZULE na računih
- v primeru izdaje računa s strani kupca blaga oziroma naročnika storitev v imenu in za račun davčnega zavezanca je navedba “Samofakturiranje”/”self-billing”
- v primeru, če je plačnik DDV kupec blaga ali naročnik storitev, navedba “Obrnjena davčna obveznost”/”reverse change” (gradbeni posli…)
- v primeru uporabe posebne ureditve za potovalne agencije je navedba “Posebna ureditev – Potovalne agencije”/Margin scheme – Travel agents”
- v primeru uporabe ene od posebnih ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine je navedba “Posebna ureditev – rabljeno blago”/”Margin scheme – Second-hand goods (rabljeni avtomobili, NUMIZMATIKA,…), “Posebna ureditev – umetniški predmeti”/Margin scheme – works of art” ali pa “Posebna ureditev – zbirke in starine”/”Margin scheme – collector`s items and antiques”
Pri fakturiranju v EU je najbolje obdržati klavzule zraven pa še navesti “Reverse change”.
RAČUN
(1) Znesek na računu je lahko izkazan v katerikoli valuti, s tem da mora biti znesek DDV, ki ga je treba plačati, izražen v eurih.
(2) Račun se lahko izda v papirni obliki, lahko pa tudi v elektronski obliki, če s tem soglaša kupec oziroma naročnik in če je zajamčena pristnost izvora in celovitost vsebine.
(3) Račun se lahko izda v elektronski obliki v skladu s predpisi, ki določajo elektronsko poslovanje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– zagotovljena mora biti avtentičnost izvirnika računa, tako da prejemnik računa lahko ugotovi, da je tak račun resnično poslal izdajatelj računa;
– iz elektronskega sporočila morata biti razvidna čas in kraj odpošiljanja in prejema računa;
– zagotovljena mora biti integriteta računa, tako da uporabljena tehnologija in postopki v zadostni meri onemogočajo spremembo podatkov na računu.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se račun za namene DDV lahko pošlje ali je dan na razpolago na elektronski način z elektronsko izmenjavo podatkov (EDI), če je zajamčena avtentičnost izvora in integriteta vsebine.
(5) Davčni zavezanec, ki istemu prejemniku na elektronski način pošlje ali da na razpolago sveženj z več računi, lahko podatke, ki so skupni posameznim računom, navede samo enkrat, če so za vsak račun dostopne vse informacije.
(6) Minister, pristojen za finance, lahko določi izjeme od obveznosti izdajanja računov, če se podatki o prodaji blaga oziroma storitev lahko zagotovijo na drug način in ni ogrožen nadzor nad izvajanjem tega zakona.
Za namene ZDDV-1 gre za ELEKTRONSKI RAČUN, če so kumunikativno izpolnjeni trije pogoji:
- račun vsebuje vse predpisane podatke v skladu z ZDDV-1,
- račun je bil izdan in prejet v katerikoli elektronski obliki in
- prejemnik računa se strinja z uporabo elektronskega računa.
Za izdajo elektronskega računa je predpogoj strinjanje prejemnika računa. Elektronski račun mora biti izdan kot prejet v elektronski obliki, kar pomeni, da mora tudi prejemnik zagotavljati določene tehnične zahteve za prejem takšnega računa.
Obveznost obračuna DDV nastane na dan izdaje računa oziroma, če račun ni izdan, nastane najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljiv dogodek.
Davčni zavezanes lahko po novem (od 1.1.2013) odbije DDV tudi, če račun ne vsebuje vseh elementov iz 80.a do 84. člena ZDDV-1, pod pogojem, da v obračunu DDV navede vse podatke, ki so potrebni za izračun zneska DDV, ki ga je dolžan plačati za svoje pridobitve.
DURS (3.1.2013): Obvestilo v zvezi z začetkom uporabe spremembe 94. člena ZDDV-1
V zvezi z začetkom uporabe spremembe 94. člena ZDDV-1 glede povišanja praga pojasnjujemo:
Povišanje praga s 25.000 na 50.000 evrov obdavčljivega prometa je vezano na odobritev Sveta za odstopanje od člena 287 Direktive Sveta 2006/112/ES, zato je s 27. členom predpisana tudi prehodna ureditev za uporabo 94. člena ZDDV-1, in sicer bodo davčni zavezanci višji prag uporabljali s prvim dnem drugega koledarskega meseca, ki sledi mesecu objave obvestila o objavi Izvedbenega sklepa Sveta o dovoljenju Republiki Sloveniji za uporabo ukrepa, ki odstopa od člena 287 Direktive Sveta 2006/112/ES, v Uradnem listu Evropske unije. Obvestilo objavi minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije.
Obvestilo o objavi Izvedbenega sklepa Sveta o dovoljenju RS za uporabo ukrepa v Uradnem listu Evropske unije še ni bilo objavljeno, kar pomeni, da rok za začetek uporabe višjega praga še ni začel teči.
Obvestilo na strani Ministrstva za finance
(http://www.mf.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/3/1470/29e146b8d3e7aa84e39d922f3b34b1db/)
predstavlja zgolj informacijo o stališču RS k zadevi Predlog sklepa Sveta o dovoljenju Sloveniji.
Davčni zavezanec, ki bo na dan objave navedenega obvestila ministra za finance identificiran za namene DDV, ker presega prag 25.000 evrov po trenutno veljavni ureditvi, in bo izpolnjeval pogoje za oprostitev obračunavanja DDV, ker v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 50.000 evrov obdavčljivega prometa, ostane identificiran za namene DDV še naprej, vendar pa se lahko odloči za prenehanje identifikacije za namene DDV, če davčnemu organu predloži zahtevek za prenehanje identifikacije kadarkoli po objavi navedenega obvestila ministra za finance. Identifikacija za namene DDV bo lahko torej prenehala le na podlagi zahtevka davčnega zavezanca.
Davčni zavezanci, ki pa so po trenutno veljavni ureditvi identificirani za DDV kot prostovoljni davčni zavezanci, pa morajo ostati v sistemu DDV 60 mesecev, ki teče od dneva, ko so se identificirali za namene DDV. Prostovoljni davčni zavezanci, pri katerih rok 60 mesecev z začetkom uporabe višjega praga še ne bo potekel, torej zahtevka za prenehanje identifikacije za namene DDV ne bodo predložili.
Vir: DURS